Beseda ”kečap” izvira iz kitajske besede ke-tsiap, ki označuje omako, podobno tisti, ki jo dobimo iz fermentiranega zrna soje. Omaka je nekoliko kasneje postala priljubljena v Maleziji, kjer se je uveljavila pod današnjim nazivom. Ta kitajski dodatek jedem so angleški pomorščaki odkrili v 17. stoletju, beseda ”kečap” pa se je v pisani obliki na zahodu prvič pojavila okrog leta 1690. Kečap iz pasiranega paradižnika se je v zahodnem svetu začel prvič proizvajati v 18. stoletju, vendar so bili ti prvi kečapi zelo redki in pravzaprav niti najmanj podobni današnjim.
Paradižnik je odličen vir fitokemikalije likopen, ki je zaslužna za njegovo rdečo barvo. Znanstveno je dokazana zaščitna vloga likopena pri številnih boleznih, predvsem pri preprečevanju bolezni srca. Ta karotenoid se nahaja v vseh paradižnikih in v vseh izdelkih iz paradižnika. Zanimivo je omeniti, da se absorpcija likopena olajša, če se ta molekula stopi v masti – z drugimi besedami, pri kuhanju v olju njegova blagodejna značilnost pride še bolj do izraza.
Poleg likopena paradižnik vsebuje tudi vitamine C in A. Ti antioksidanti potujejo skozi naš organizem in pri tem nevtralizirajo škodljivo delovanje nevarnih prostih radikalov, ki lahko povzročijo poškodbe celic in celičnih membran.